Slovenski zakladi v srebrnih kupah

Slovenci smo že od nekdaj tesno povezani s kulturo uživanja vina. Dobra kapljica nam podobno kot dobra hrana veliko pomenita, kar potrjuje tudi splošna kvaliteta naše kulinarične in vinske ponudbe. Da so vina že od nekdaj slovenski zakladi, pričajo zapisi, starejši od Trubarjevega Katekizma. Med njimi je tudi dnevnik Santonina, tajnika Oglejskega škofa Carlija. Ta je gurmanske užitke naše dežele spoznaval med letoma 1485 in 1487. Njegove vtise je v zborniku Kultura vina na Slovenskem strnil Dušan Terčelj.

Naj se dobra beseda o slovenskem vinu ohrani, nadgradi in širi naprej

“V Dravski dolini na Koroškem smo se ustavili v javnem gostišču, kjer so nam postregli z vsaj sedmimi jedmi. Med jedmi je bila jed iz zelo sladkih hrušk, ki so jih najprej skuhali v vodi, potlej položili v skledo in naposled prelili z maslom in polsladkimi začimbami. Tudi rib ni manjkalo, dragih in okusnih, ocvrtih v olju in kuhanih v vodi. Tudi troje vrst vina so nalili v srebrene kupe: za prvi požirek imenitno Malvazijo, nato Furlansko vino, pri poobedku pa še sladko in pitno Rebulo.”

Slovenski zakladi, trdno vpeti v našo kulturo

Čeprav smo Slovenci že od nekdaj znali ceniti dobro vino, so danes kulinarični užitki neprimerno dostopnejši kot v času Santonina. Vinski festivali in sejmi, dnevi odprtih vrat vinogradniških kleti, vzpostavitev vinskih poti in degustacijski dogodki so poleg številnih publikacij, člankov in revij postali zaščitni znak naše kulture. Tudi ponudba vina je pestrejša kot kadarkoli pred tem, v domačiji Bizjak pa smo ob tem trdno zavezani tudi kakovosti. In verjamemo, da pri tem še zdaleč nismo edini.

Ljubezen do vina, njegove pridelave, same zemlje in na njej rastoče trte je osnova za vse našteto. Pomembna je vsaka malenkost, saj le natančnost obljublja, da bo končni izdelek zadostil našim visokim standardom in poslanstvu. To poslanstvo pa je jasno. Da se dobra beseda o slovenskem vinu ohrani, nadgradi in širi naprej ter da bo izkušnja prav vseh uživalcev vin še boljša, kot je bila Santoninijeva pred več kot 500 leti.